Na 29 Noemvri trgnavme na naseto treto po red patuvanje vo jugoistocna Azija i ovoj pat planot za toa koi zemji ke gi posetime bese mnogu ambiciozen. Za kratko vreme (16 dena) isplaniravme da gi posetime Thailand, Vietnam i Cambodia. Taka resivme zatoa sto ovoj period od godinata e takanarecena suva sezona i e mnogu polesno patuvanjeto, nema monsuni kako sto imase vo Avgust i rizikot da dobieme malarija i dengi treska (kako i mnogu drugi poznati za nas i nepoznati tropski bolesti) koi gi prenesuvaat najpoveke komarcite bese minimalen.
Patuvanjeto bese dolgo, okolu 10 casa od Budimpesta za Bangkok, no znaejki kade odime voopsto ne go ni pocustvuvavme. Vednas, uste na samiot aerodrom ja osetivme thailandskata klima so +35 C stepeni i golema vlaznost na vozduhot, no i prekrasnite mirisi na thailandskata hrana, izmesaniot miris na zacinite, ljutite cili pipercinja, nudlite i orizot koj ima specificen miris. Bangkok veke ni e dobro poznat grad, vo nego se cuvstvuvame mnogu prijatno kako da sme ziveele dolgo vreme vo nego. Vo Bangkok obicno se smestuvame na Banglampu, toa e eden kvart so najpoznatata ulica na beckpekerite, Khao San, kade moze da se vidi se i sesto, od przeni buba svabi, skakulci i drugi insekti, koi megu drugoto se mnogu vkusni, do razni suveniri, piratski CD-nja, najubava hrana na ulica (naseto omileno jadenje "Pad Thai" se prodava tuka), saloni za thai masaza koi se vsusnost kreveti postaveni na sama ulica i tuka se odviva masazata i kozmetickite tretmani, tattoo saloni, prodavnici za stari knigi kade moze da se najde bukvalno se. Hotelcinjata se pretezno mali i poveketo od niv se kako "guest house" kade ima navistina prijatna i topla domasna atmosfera. Blizu e i Chao Praya, najgolemata reka vo Bangkok, od kade so taxi brotce se stignuva za kratko vreme do site najubavi hramovi vo Bangkok.
Uste ednas gi posetivme "Wat Pho", najstariot i najgolemiot hram vo Bangkok, kade se naoga najgolemiot lezecki Buda, dolg 45 metri i visok 15 metri ilustrirajki go preoganjeto na Buda vo sostojba na nirvana t.e. smrtta na Buda.
Najgolemata kolekcija na Buda statui vo Thailand se naoga vo ovoj hram. Hramot datira od 16 vek, a momentalno e nacionalen centar za ucenje na tradicionalnata thai medicina vklucuvajki ja i thai masazata. Go posetivme i "Wat Arun" ili hram na zorata, koj go dobil imeto po indiskiot bog na zorata-Aruna. Inace ovoj hram e vo Kmerski stil i e konstruiran vo prvata polovina na 19 vek od Rama II i Rama III. Zidovite na hramot se pokrieni so mozaik od kineski porcelan sto bilo karakteristicno kako ukras na hramovite vo raniot Ratanakosin period koga Kinskite brodovi koristele star poreclan kako balast vo golemi kolicini.
Thailand e kralstvo i za razlika od drugite zemji vo Jugoistocna Azija privlekuva najpoveke posetiteli zatoa sto nudi kombinacija na prekrasni naturalni plazi koi go odzimaat zdivot, hramovi, ruini na anticki kralstva, gostoprimstvoto na thailandskiot narod i svetski poznatat thailandska kujna. Toj poseben duh sto go ima Thailand mozebi e i vo eden del kako rezutat na toa sto Thailand nikogas ne bil koloniziran od stranski sili za razlika od negovite sosedi. Pokraj periodicnte invasii od strana na Kmerite i Burmite, i kratkata okupacija za vreme na vtorata svetska vojna od strana na japoncite, kralstvoto nikogas ne bilo kontrolirano od nadvor i so toa ne bil nikogas narusen individualizmot na Thailand.
VIETNAM
Na 3 Dekemvri zaminavme za Vietnam so Air Asia-maleziska budget kompanija i za 2 casa stignavme vo Ha Noi-glavniot grad na Vietnam. Prvoto nesto sto ni ostavi vpecatok bese haosot vo soobrakajot i golemata zagadenost na vozduhot vo gradot. Imav vpecatok deka site ziteli na gradot imaat skuteri i site neprestano se vozat pravejki haos vo soobrakajot. Nema nikakvi pravila, ne se upotrebuvaat nikakvi znaci koga se vrti levo ili desno samo svirkite na motorite se neprestano vo upotreba sto uste poveke ja pravi celata atmosfera haoticna, nema pesacki premini prosto pesacite vo ovoj grad nemaat nikakvi prava.
Po nekoj avtomobil moze da se vidi po ulicite a se uste postojat riksi koi za 1-2 dolari ve nosat na koe bilo mesto vo gradot.
Gradot Ha Noi ne e golem, za razlika od Bangkok, Chang Mai i drugite gradovi vo Thailand ovde nema mnogu budisticki hramovi, i tie sto postojat ne nalikuvaat na onie vo Thailand, ne se tolku raskosni i nakiteni, no sepak imaat svoja specificna ubavina. Go posetivme hramot sto se naoga na sred ezero, ezeroto Ho Hoan Kiem ni bese glavnata orjentacija vo Hanoi, koj e eden od najstarite hramovi vo Vietnam. Ezeroto nekogas bilo del od crvenata reka, no po iljadnici godini na geoloski promeni ezeroto se pomestilo na istok na negovata segasna pozicija, na poveke kilometri oddalecenost od rekata.
Toj den koga go posetivme maliot hram na sred ezero bevme prijatno iznenadeni koga edna grupa od nekolku vietnamci obleceni vo tradicionalni obleki peeja vietnamski nacionalni pesni pred samiot hram. Bese navistina prekrasna gledkata a muzikata bese tolku prijatna da se slusa sto go odzemase vnimanieto na site posetiteli vo hramot.
Jas imav poveke vreme da go setam gradot dodeka Misko bese angaziran na edna konferencija. Onoj vpecatok na haos i strav da se premine ulica poleka me naupustase vo slednite nekolku dena zatoa sto veke se nauciv kako da gi pominuvam ulicite i da ne obrnuvam mnogu vnimanie na vozacite zatoa sto tie treba da pazat. I navistina se nekako funkcionirase dobro, uspeav da go iznasetam celiot grad i da vlezam vo site povazni mesta interesni za gledanje. Blizu do ezeroto e golemata katedrala kade sekoja vecer okolu 6 casot se sobiraat katolickite vernici na misa. Malku me iznenadi toa sto vidov tolku mnogu katolici vo edna budisticka zemja i edna takva golema i ubava katedrala, najverojatno toa e vlijanie od kolonizatorite, Vietnam bila francuska kolonija.
Sepak najiteresen moment od prestojot vo Vietnam, Hanoi, bese vecerata na lokalnoto pazarce kade osven nivnite mestani nemase ni eden stranec samo jas i Misko i site bea iznenadeni sto ne gledaat na toa mesto. Bese posebno dozivuvanje toa sto go vidovme tamu. Prvo ne sednaa na edno nisko masice i vednas postavija aparaturata za podgevanje na jadenjeto. Inace toa sto go jadevme se vika "hot pot" znaci nekoja supa vo koja se stavaat razni raboti a celo vreme se podgreva na ogan pred nas. Nie izbravme so morski plodovi i riba zatoa sto toa ni izgledase najsigurno. I taka poca dozivuvanjeto, pocnaa da prinesuvaat razni trevi nesto kako spanak. Go stavaa vo supata sto vrie pred nas, pa rakovi, ogromni skolki, kompiri i nekoi drugi produkti sto mene ne mi bea poznati. Na krajot dojde ribata i nudlite. Vaka mozda ne izgleda nesto spektakularno no celata taa atmosfera, decata koi ne sluzea, higienata koja bese pod sekakvii standardi, lugeto sto se dvizea okolu nas, uh seto toa bese tolku interesno za nas, uzivavme vo toa novo dozivuvanje, i samo se molevme sledniot den da se razbudime zdravi i bez stomacni problemi od seto toa sto go izedovme taa vecer.
Posledniot den od nasiot prestoj vo Vietnam resivme da odime na ednodnevna ekskurzija do Halong Bay. Patuvanjeto do pristanisteto bese okolu cetiri casa so malo kombe vo koe bevme spakuvani 9 patnika i ne bese najkomotno. No imavme interesen vodic koj bez prestan ni raskazuvase za vreme na celoto patuvanje za Vietnam, za istorijata, tradiciite taka da brzo pomina. Misko i jas sedevme napred do vozacot i na nekolku pati bevme taka preplaseni da ne se sluci nekoja nesreka po patot zatoa sto neprestalno pred nas istrcuvaa decinja, dobitok, motorcinja, ucenici na velosipedi.....bez da pazat i gledaat od koja strana na patot vozat i dali imaat prednost ili ne.
Imeto Halong Bay vo prevod znaci "Simnati Zmaevi" i doaga od edna legenda sto izgleda vaka:
Mnogu, mnogu odamna koga vietnamskite voini ja branele svojata zemja od osvojuvacite od sever, bogovite od rajot ispratile familija zmaevi za da im pomognat vo odbranata na zemjata. Ovaa familija na zmaevi se simnala na mestoto koe e sega Halong Bay. Tuka tie pocnale da ifrlaat dragi kamenja od svoite usti. Koga pagale vo moreto ovie dragi kamenja se pretvorale vo ostrovi koi naredeni taka vo morskata sir pretstavuvale eden vid na zidini za odbrana od neprijatelot. Narodot uspeal na toj nacin da ja zacuva svojata zemja slobodna i taka se sozdala zemjata koja sega se vika Vietnam. Familijata zmaevi tolku mnogu bile voodusevni od prirodnite ubavini na ovaa zemja, mirnata voda i dobrinata na lugeto sto resile da ostanat da ziveat na zemjata. Majkata zmaj lezi na mestoto koe sega e Ha Long a nejzinite deca se na mestoto nareceno Bai Tu Long.
Ovoj mit soodvetstvuva so mitot za postanokot na vietnamcite-Cong Rong Chau Tien. Mitot go predstavuva edinstvoto pomegu kralot (predstaven kako zmaj) i negovata nevesta (predstavena kako bozica). Taa rodila 100 deca koi se predcite na denesnite vietnamci. Ovoj mit go predstavuva veruvanjeto na Vietnamcite za nivnoto poteklo i deka niz istorijata tie bile potpomognati od svoite pretci, zmajot i bozicata vo odbarnata na svojata zemja.
Se kacivme na eden brod i trgnavme da gi vidime tie mali ostrovcinja vo Kineskoto More. Se iznenadivme koga vidovme kako vo srede more postojat mali takanareceni ribarski sela no sostaveni samo od po edna kuka na kolci kade selanite lovat riba i razni morski plodovi.
Ja posetivme i najubavata pestera vo Halong Bay-Hang Dau Go. Se naoga na 187 metri nadmorska visocina taka da koga pristignavme moravme da se iskacuvame na mnogu strmni kameni skali za da stigneme do velzot na pesterata. Ima preubava gletka na stalaktitite i stalagmitite koi se spustaat od 20 metri visocina. Gletkata bese navistina spektakularna. Nekoi lokalni ziteli smetaat deka ovie gigantski formacii na ovie stalaktiti i stalagmiti potsekaat na covecki formi i se cuvari i strazari na ovaa prekrasna pestera. Edna od prostoriite na pesterata e tolku prostrana i golema sto moze da sobere 3-4 iljadi luge. Nesomneno ova e edna od najpoznatite pesteri vo Halong Bay. Vo 1929 godina kralot Khai Din ja posetil pesterata i se voshituval na nejzinata ubavina.
CAMBODIA
Od Vietnam se vrativme vo Thailand, Bangkok, na 2 dena da se odmorime i da go isplanirame ponatamosnoto patuvanje za Cambodia. Imavme 2 opcii: da patuvame so avtobus od Khao San ili pa patuvame so avtobus od avtobuska stanica. Dvete opcii bea patuvanje so avtobus do granicata so Cambodia so toa sto ako odime so Khao San avtobusi so niv mozeme da stigneme do granica a potoa bi ne prefrlile vo pomali cambodjiski avtobusi koi bi ne odnele do Siem Reap. Ako bi odele so regularni avtobusi bi odele do granica i ponatamu bi iznajmile taxi- toyota camri do Siem Reap. Uste dodeka bevme vo Vietnam nekolku luge ni kazaa deka toa patuvanje na svoja raka so tie toyoti ne e najsiguren nacin, zatoa sto Cambodia se uste e mnogu siromasna zemja i cesto napagaat turisti a i se uste postojat minski polinja po patistata. Potoa doznavme deka nema asfaltirani patista tuku se se zemjeni patista, so ogromni dupki zatoa i thailandskite avtobusi ne sakaat da patuvaat nataka nego gi nosat patnicite samo do granicata. Rabravme, a potoa i se uverivme so svoi oci, deka mostovite ednostavno pagaat pod pregolemata tezina na raznite tovarni vozila sto pominuvaat i nema koj da gi popravi taka da moze da se sluci da treba da se ceka so saati ako ne i poveke dodeka se prisposobi patot za pominuvanje ili da se napravi zaobikolen pat. Seto toa malku ne zaplasi i zatoa resivme da trgneme so Khao San avtobusi.
Utroto pred da pojdeme bevme mnogu mrzovolni, najverojatno od toplinite vo Bangkok, no i malku isplaseni od neizvesnosta sto ne ocekuva. Dojde da ne zeme soferot na avtobusot od hotelot kade sto bevme smesteni na Banglampu. Avtobusot bese poln so backpeckeri od razni strani na svetot no najveke so mladi luge od zapadna Evropa. Nekoi od niv bea trgnati na patesestvija niz Azija koi traat so meseci. Patuvanjeto do granica, potocno do maloto pogranicno gradce Arany Prathet vo Thailandska teritorija bese dolgo, mnogu toplo zatoa sto klima-uredot ne mozese da postigne od pregolemata toplina nadvor i ne mnogu udobno. Stignavme do mestoto i vednas ne odnesoa do edno ulicno kafance kade ni prijdoa nekoi "agenti" od nekoja turisticka agencija za da ni pomognat okolu vadenje na cambodjiska viza. Bevme mnogu dobro informirani (da e ziva "Lonely Planet") da ne im veruvame na tie ponudi zatoa sto vadenjeto na vizata ne pretstavuva nikakov problem na samata granica i ja davaat za samo 20 dolari. "Agentot" barase tripati poveke. Otkako vide deka mene i Misko nema da ne ubedi gi ubeduvase drugite patnici i nie izgubivme dragoceno vreme cekajki vo taa kafana (ne znam kako da ja narecam) na patot nakaj granicata.
Vo meguvreme ni prijde edna mlada devojka od avtobusot i ne prasa dali sakame da odime so taxi so nea i so nejziniot prijatel zatoa sto bi stignale mnogu pobrzo. Devojkata bese cambodjanka pa nie nekako se resivme da go prodolzime patuvanjeto so taxi zatoa sto se blizese veke nok a nie se uste cekavme pred granicata. Patuvanjeto so camrito bese zivotna avantura sto ne veruvam nekogas ke se povtori. Nekolku pati tolku potskoknuvase toyotata na ogromnite dupki na patot sto jas si ja udriv zdravo glavata od krovot na kolata. Patot bese tesen, izleguvaa od site strani luge, kokoski, zivotni, ne preteknuvaa kamioni natovareni do gore, kolite jurea i ne znam samo kako ne se raspagaa od udiranjeto po dupkite. Toyotata vozese "brzo" 60 km na saat no toa bese maksimum sto mozese da se vozi na tie patista. Kako sto vozese se krevase crven prav od zemjata, zemjata e crvenica-glina i ne mozese da se vidi nisto pred oci. Bese strasno dozivuvanje i na nekolku pati jas se pokajav sto pojdovme na vakva avantura. No, zelbata da se vidi Angkor Wat, cudoto na jugo-istocna Azija bese pogolema od se.
Nekoi fakti za Cambodia
"Dobroto, Losoto i Grdoto" e ednostaven nacin da se sumira istorijata na Cambodija. Rabotite bile "Dobri" vo prvite godini kulminirajki so ogromnata Angkor imperija koja bila bez rivali za vreme na 4 veka na dominacija. Potoa doaga "Losoto", vo 13-tiot vek koga sosedite uporno ja napagale i ja ograbuvale. Vo dvaesettiot vek odi nadolu "Grdo" koga brutalnata graganska vojna doveduva do genocid na sopstveniot narod od strana na Crvenite Kmeri (1975-1979) od koja Cambodija se uste zakrepnuva.
Carstvoto Cambodija nastanuva so ednistvoto pomegu princezata i stranecot- Indiski Brahman koj se vikal Kaundinya. Princezata bila kerka na kralot zmaj koj upravuval so zemjata na voda. Od tuka moze da se naseti i golemata povrzanost pomegu Cambodia i nejziniot sosed Indija. Cambodjanskite religiozni, kralski i pisani tradicii vodat poteklo od Indija. Ranata indijanizacija na Cambodija nastanala preku trgovskite naselbi koi koi nastanuvale od 1-viot vek na obalata kade sto sega e teritorijata na Vietnam no vo toa vreme bilo naseleno so cambodjanci.
Angkor Wat Kompleksot
Hramovite na Angkor, glavniot grad na drevnata Kmerska imperija e edno perfektno edinstvo na kreativnoto i duhovnoto. Kambodjiskite bogovi-kralevi se natprevaruvale megu sebe koj poubav hram ke izgradi, vo golemina i simetrija-kulminirajki vo svetski najgolemoto religiozno zdanie - ANGKOR WAT i edno od najcudnite-BAYON. Stotina hramovi sto se uste opstanale se nisto drugo do sveti zdanija na ogromniot politicki, religiozen i socijalen centar na edno carstvo-imperija koe se prostiralo od Burma do Vietnam, grad cija sto populacija bila milion ziteli vo vremeto koga London se uste bil eden mal grad so 50 iljadi ziteli. Kukite, javnite ustanovi i zgradi bile izgradeni od drvo, deneska veke unisteni, zatoa sto pravoto da se zivee vo gradbite od cigli i kamenja bilo rezervirano samo za bogovite.
Hramovite na Angkor se srceto i dusata na Cambodia, izvor na inspiracija i nacionalna gordost na site Khmeri vo naporite i borbata da povtorno da zastanat na svoi noze po dolgite godini na teror i traumi.
Bayon
Unikaten hram, genijlno delo izgraden vo vremeto na legendarniot kral Jayavarman VII. Hram so tesni koridori, strmni i viskoki skali i najspektakularnoto od se kolekcijata od 54 goticki kameni kuli dekorirani so 216 enormni lica koi imaat ladna nasmevka. Bayon e izgraden 100 godini po Angkor Wat i ne e izgraden odednas, se naoga vo srede gusta jungla taka da dolgo veme im trebalo na naucnicite da otkrijat deka se naoga voo samiot centar na gradot Angkot Thom.
Angkor Wat
Toa e grad-hram i najgolemiot monument vo grupata Angkor. Arhitektonsko remek delo. Negovata perfektnost vo kompozicijata, ramnotezata, proporciite, reljefite i skulpturite go pravat najgrandiozen monument vo cel svet. Ovoj hram e izraz na Khmerskata umetnost vo nejziniot najvisok stepen na razvoj.
Wat-e Thailandski zbor za hram. Se smeta deka bil graden vo period od 30 godini. Se uste postoi debata dali e izgraden kako hram ili grobnica. Hramot e svrten na zapad a zapad e simbolicki pravec kon smrtta.
Angkor Wat e opkruzen so voda od site strani. Kamenite blokovi od koi sto e izgraden bile donesuvani od od mestoto Svay Leu, okolu 50 km od Angkor. Na negovata izgradba rabotele iljadnici luge vo vreme koga nemalo kranovi i kamioni.
Angkor Wat e poznat po reljefite na zidovite na koi dominiraat apsarite-rajskite nimfi. Gi ima okolu 3000, sekoja e razlicna i unikatna. Mnogu od niv bile unisteni za vreme na Indiskite napori da se iscisti hramot so hemikalii vo 1980 no deneska se pravat napori da se restavriraat od timot na Germaskiot Apsara Conzervaciski Proekt.
